»Prisegam, da bom svoje delo kot sodni tolmač opravljal/a vestno, natančno in po svojem najboljšem znanju,« se glasi prisega, navedena v 94. členu Zakona o sodiščih (ZS). To mora pred ministrom izreči vsak bodoči sodni prevajalec, o čemer je zaveden tudi zapisnik, ki ga podpišejo tako sodni tolmač kot minister ter zapisnikar. A je postopek, ki privede do tega dejanja, vse prej kakor kratek in enostaven.

Kdo je prevajalec?

Za prevajalca, ne pa tudi sodnega prevajalca, velja vsak jezikoslovec s končanim študijem prevajanja ali druge, sorodne smeri. Poklic prevajalca lahko opravlja tudi oseba brez ustrezne izobrazbe, če le premore dovolj teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj. Med poglavitne naloge tako enih kot drugih sodi prevajanje oziroma prenos pisnega ali govorjenega besedila iz izvirnika v ciljni jezik, pri čemer ni pomembno, kako dolgo je to niti kakšna je njegova tematika (vsebina). V ospredje se namreč postavlja natančnost, kajti bistvo prevajanja je predati sporočilo in pomen izvirnika drugače govorečim. Obstaja več delitev prevodov.

Ustni in pisni prevod. O ustnem prevodu, pogosto imenovanem tolmačenje, govorimo v primeru govora, medtem ko za pisni prevod šteje prevajanje različnih besedil v pisni obliki.

Splošen, strokoven in knjižni (literarni) prevod. Splošen prevod od prevajalca ne zahteva posebnih, dodatnih znanj. Gre za povsem enostavna besedila, za prevajanje katerih zadostuje osnovno znanje izvirnika in ciljnega jezika. Drugače je s strokovnim prevodom, za katerega so potrebna specialna znanja izbranega področja ali področij, saj lahko prevajalec le na ta način prevod terminološko opremi ustrezno in enakovredno izvirniku. Za razliko od tega se knjižni (literarni) prevod ne skuša čim natančneje približati izvirniku, temveč stremi k prenosu čutnosti, občutkov in razmišljanja ter ohranja veliko mero lepote. Slednji praviloma sodi med umetniška dela.

Prevod in sodni prevod. Ni vsak prevajalec tudi sodni prevajalec. Slednje na podlagi posebnega izpita imenuje Ministrstvo za pravosodje, ki posameznikom po uspešno opravljenem preizkusu znanja omogoči vpis v imenik (register) sodnih prevajalcev (tolmačev).

Kaj opredeljuje sodni prevod?

Sodno prevajanje je posebne vrste prevajanja, ki od prevajalca zahteva dodatna izobraževanja. Običajno ta posegajo na teoretično znanje s področja prava, pravne terminologije in pravnih uredb na državni, še posebej sodni ravni.

Sodni prevajalec tako prevaja različne listine, najpogosteje uradnih dokumentov in potrdil, denimo rojstnih listov, poročnih listov, diplom, delovnih dovoljenj, zdravstvene dokumentacije ter življenjepisov, pa tudi pravnih dokumentov, kakršna sta potrdilo o prebivališču in pogodba o zaposlitvi. Če tako zahteva uradni organ prav tako certifikate, poročila, izpiske iz registrov in druga besedila.

Za razliko od sodnega prevajalca, ki se pod opravljeno delo vsakič podpiše, sodni tolmač pomen govorjenega besedila prenaša v realnem času. Z drugimi besedami: skrbi za jasno, tekočo in pomensko nedvoumno komunikacijo na sodnih obravnavah, sestankih, seminarjih, konferencah ter kulturnih prireditvah.

V obeh primerih gre za natančno, strokovno delo, ki od prevajalca zahteva poglobljena znanja. Navsezadnje ta za opravljeno delo tudi (pravno) odgovarja.

Kako torej prevajalec postane sodni prevajalec (tolmač)?

Predvideva se, da prevajalec premore (vsaj) zavidljivo ravan jezikoslovnega znanja. Sodni prevajalec pa mora tega obvladati in poleg tega imeti tudi odlično znanje s področja prava ter gospodarstva. Poznati mora različne zakone, statute in uredbe, kar med drugih izkazuje na (pisnem ter ustnem) preizkusu znanja, kjer strokovna komisija preveri njegovo poznavanje ustavne uredbe, organizacije upravnih in pravosodnih organov ter temeljnih institutov civilnega in kazenskega prava. V primeru uspešno opravljenega izpita lahko pri Ministrstvu za pravosodje zaprosi za status sodnega prevajalca. Pogoji za to so:

  • ustrezno izpolnjena in oddana vloga,
  • slovensko oziroma evropsko državljanstvo,
  • univerzitetna strokovna izobrazba,
  • aktivno znanje slovenskega jezika,
  • strokovno znanje in praktične izkušnje izbranega jezika in/ali jezikov ter
  • uspešno opravljen preizkus znanja za sodnega tolmača.

Ministrstvo kandidatom, ki izpolnjujejo vse zgoraj navedene kriterije, v skladu s pravilnikom Zakona o sodiščih izroči odločbo, s katero jim podeljuje poseben status in jih za nedoločen čas imenuje za sodne prevajalce. Na podlagi tega se lahko vpišejo v imenik tolmačev, objavljenem v Uradnem listu, in istočasno zaprisežejo v uvodu tega prispevka predstavljeno prisego. Kljub časovno neomejenemu statusu pa sodni prevajalec za vsako svoje delo odgovarja, zato je, v kolikor ne ravna v skladu z zaprisego, lahko suspendiran ali celo razrešen.

Prevajalci te vrste poslujejo z žigom, izdelanim po točno določenih pravilih, navedenih v pravilniku, in prejmejo izkaznico ter identifikacijsko kartico. Svojo ustreznost morajo izkazati na vsaki sodni obravnavi oziroma pri vsakem postopku javne narave, medtem ko so vsak dokument (prevod) dolžni opremiti z žigom in podpisom ter zvezati z izvirnikom.

Kakšna je vloga Prevajalske akademije?

Na podlagi doslej napisanega se ponuja jasen zaključek, da vsak prevajalec ne more biti tudi sodni prevajalec. V Prevajalski akademiji ponujamo prevajanje različnih vrst besedil, posebej specializirani pa smo za sodno prevajanje. Združujemo strokovno usposobljene, uradno imenovane, preizkušene sodne prevajalce za več jezikov, pri čemer za najpogostejšo izbiro veljajo prevajalci za hrvaški, bosanski, srbski, angleški in nemški jezik. Poleg naštetih sodelujemo še s sodnimi prevajalci za makedonski, albanski, bolgarski, ruski, slovaški, poljski, italijanski in druge jezike.

V kolikor potrebujete sodno overjen prevod, nas kontaktirajte na telefonsko številko ali elektronski naslov. Zaupajte nam, za katere vrste dokument (ali dokumentov) morate priskrbeti prevod in kateri jezik mora obvladati sodni prevajalec. Na podlagi pridobljenih podatkov vam bomo pripravili ponudbo, ki bo upoštevala naročniku prijazen časovni okvir in višino honorarja, obenem pa zadostila pravilom strokovnosti ter natančnosti.