Sodni prevod rojstnega lista je za vse, ki so rojeni v Švici, pogoj za pridobitev slovenskega državljana, pa tudi pogoj za vpis v matični register.
Statistični podatki iz leta 2018 kažejo, da naj bi v Švici živelo dobrih 10.000 slovenskih državljanov, a se to število iz leta v leto povečuje. V večini primerov gre za mlajše, visoko izobražene osebe, ki se tja preselijo zaradi karierne priložnosti oziroma iz gospodarskih ali ekonomskih razlogov, pri čemer prevladujejo področja informatike, ekonomije, kemije, biologije, arhitekture in vsi profili zdravstvenega osebja.
Na temelju tega lahko zaključimo, da je dandanes v Švici, še posebej v njenem nemško govorečem delu (Zürich, Aargau, Thurgau), prisotna že najmanj druga generacija slovenskih državljanov. Samo dejstvo, da je nekdo rojen v Švici, namreč še ne zagotavlja državljanstva. Potomci Slovencev, rojeni v Švici, se morajo zato vpisati v matični register v Sloveniji, za kar potrebujejo sodni prevod rojstnega lista.
V Prevajalski akademiji združujemo sodne prevajalce za več jezikov, vsi pa so registrirani kot sodni tolmači. Sodni prevod rojstnega lista velja za eno od področij, za katere smo visoko strokovno usposobljeni, enako pa velja za druge oblike uradnih dokumentov, s pomočjo katerih lahko uspešno izvedete številne uradne postopke, tudi pridobitev državljanstva.
Pridobitev državljanstva
Ker v Sloveniji velja t.i. načelo krvne zveze, otrok slovenskih staršev oziroma otrok, katerega slovenski državljan je vsaj eden od staršev, državljanstvo pridobi avtomatično ne glede na kraj rojstva. Otrok torej državljanstvo pridobi tudi v primeru, da je kot otrok staršev s slovenskim državljanstvom rojen v Švici, vendar morajo starši zanj priskrbeti sodni prevod rojstnega lista, na podlagi katerega se otroka lahko vpiše v matični register.
Sicer v Sloveniji na temelju načela krvne zveze obstajajo trije načini pridobitve državljanstva:
1. Avtomatična pridobitev slovenskega državljanstva
Otrok pridobi slovensko državljanstvo, če sta oba starša državljana Republike Slovenije, če je državljan le eden od staršev, otrok pa rojen v Sloveniji, oziroma če je eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan, medtem ko je otrok rojen v tujini.
Vpis otroka v matični register se, če je otrok rojen v Sloveniji, izvede po uradni dolžnosti, zato sodno prevajanje rojstnega lista ni potrebno. V kolikor je otrok rojen v tujini, denimo v Švici, ki ni podpisnica mednarodne konvencije, pa se državljanstvo otroka oziroma njegov vpis v matični register izvede na zahtevo staršev, kar je mogoče le, če starši predložijo sodni prevod rojstnega lista. Kajti, čeprav je Švica trojezična in je zato rojstni list za otroka, rojenega v Švici, napisan v nemščini, francoščini ter italijanščini, ta za vpis v matični register v Sloveniji ne zadostuje. Predložiti je treba njegov sodni prevod, ki pa ga lahko opravi izključno registriran sodni prevajalec.
2. Pridobitev slovenskega državljanstva s priglasitvijo
Otrok, rojen v tujini, katerega eden od staršev je državljan Republike Slovenije, drugi pa denimo Švice, slovensko državljanstvo lahko pridobi le v primeru, da ga starši vanj priglasijo, kar morajo storiti do njegovega dopolnjenega 18. leta. Lahko se priglasi tudi sam, a mora to storiti pred 36. rojstnim dnevom. Priglasitev je v obeh primerih domena diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v tujini, upravnih enot in Ministrstva za notranje zadeve, pogojena pa je s predložitvijo sodnega prevoda rojstnega lista.
3. Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo
Državljanstvo je mogoče pridobiti tudi z naturalizacijo, pri čemer velja, da mora oseba v Sloveniji neprekinjeno živeti:
• zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje oziroma deset let s prekinitvami,
• zadnjih pet let, če gre za osebo brez državljanstva ali osebo s statusom begunca,
• najmanj eno leto, pri čemer je vsaj tri leta poročena s slovenskim državljanom oziroma gre za izseljenca ali njegovega potomca do četrtega kolena oziroma za osebo, ki v Sloveniji biva najmanj sedem let ter je uspešno obiskovala in zaključila visokošolski študij v Sloveniji, ali
• vsaj šest mesecev, če je državljanstvo izgubila na podlagi odpusta ali odreka.
Poleg naštetega je slovensko državljanstvo, kadar to koristi državi in za to obstajajo znanstveni, gospodarski, kulturni ali drugi razlogi, mogoče pridobiti na temelju izredne naturalizacije.
Obstaja tudi dvojno državljanstvo, ki ga lahko pridobijo državljani Evropske unije, v kolikor med državama obstaja vzajemnost. V tem primeru sprejem v slovensko državljanstvo ni pogojen z odpustom iz dosedanjega državljanstva, je pa potreben izpis in s tem posledično tudi sodni prevod rojstnega lista.
Sodni prevod rojstnega lista Slovencev, rojenih v Švici
Rojstni list, izdan v Švici, je napisan trojezično, saj za uradni jezik v Švici veljajo tako nemščina kot francoščina in italijanščina. Vendar ta kljub temu v Sloveniji ne velja za uradni dokument, zato vsakršen postopek, kakršen je tudi vpis v matični register ali pridobitev slovenskega državljanstva, zahteva sodno prevajanje listin.
Ker samo rojstvo v Švici otroku ne zagotovi švicarskega državljanstva, je sodni prevod rojstnega lista potreben za vse, ki so kot otroci slovenskim staršem rojeni v Švici. Pridobitev tamkajšnjega državljanstva namreč velja za zapleten in dolgotrajen postopek, na katerega je treba čakati kar 12 let, za pogoj pa me drugim veljajo vključenost v družbo ter dobro poznavanje lokalnega gospodarstva in kulture. Rešitev večine mladih staršev, ki v Švici bivajo zaradi v začetku tega članka navedenih razlogov, je zato precej preprosta: starša otroka poskrbita za sodni prevod njegovega rojstnega lista in ga priglasita za slovenskega državljana.
V Prevajalski akademiji se ukvarjamo s sodnimi prevodi rojstnih listov oseb, rojenih v Švici. Združujemo sodne tolmače za različne jezike, po predhodnem dogovoru pa svoje stranke vodimo tudi skozi celoten uraden postopek. Kontaktirajte nas na telefonsko številko ali elektronski naslov in nam zaupajte svoje želje.